Dunaj širi sistem daljinskega hlajenja

20.7.2023

V prihajajočih desetletjih nas čaka vedno več vročinskih valov in tropskih noči. Po mnenju strokovnjakov bo Evropa v prihodnosti potrebovala približno enako količino energije za hlajenje kot za ogrevanje. Namesto klimatskih naprav, ki med hlajenjem proizvajajo toplogredne pline in tako dodatno segrevajo ozračje, bomo morali iskati alternativne rešitve. Dunaj že več kot 15 let stavi na daljinsko hlajenje, trenutno v mestu gradijo že osmi center za daljinsko hlajenje.

Daljinsko hlajenje je trenutno okolju najprijaznejša oblika hlajenja v mestu, saj v primerjavi s klasičnimi klimatskimi napravami prihrani 70 odstotkov energije in 50 odstotkov ogljikovega dioksida. Dunaj na tak način hladi že več kot 180 stavb, med njimi tudi mestno hišo, dunajsko univerzo, splošno bolnišnico AKH, parlament, muzej sodobne umetnosti MAK, številne hotele, nekatere stanovanjske novogradnje, še letos pa naj bi v sistem priključili tudi znamenito dunajsko opero.

Na Dunaju trenutno daljinsko hladijo površino v velikosti štirih milijonov kvadratnih metrov. Do leta 2027 bo dunajsko energetsko podjetje Wien Energie v širitev sistema skupno vložilo 90 milijonov evrov. Podjetje načrtuje, da se bo zmogljivost daljinskega hlajenja do leta 2030 s sedanjih 200 megavatov povišala na 370 megavatov. S to močjo bi Dunaj lahko hladil površino v velikosti 7,3 milijona kvadratnih metrov.

Trenutno obratuje sedem visokozmogljivih centrov za daljinsko hlajenje, približno 20 milijonov evrov pa znaša investicija v osmega, ki trenutno nastaja v novem kampusu dunajske medicinske univerze na Mariannengasse. Največji odjemalec daljinskega hlajenja bo sam kampus s površino 35.000 kvadratnih metrov, preostala hladilna energija pa bo stekla v omrežje, ki ga Wien Energie v gosto pozidanem mestnem območju aktivno širi. Samo z novim centrom naj bi se poraba ogljikovega dioksida letno zmanjšala za tisoč ton.

Kako daljinsko hlajenje pravzaprav deluje? Podobno kot daljinsko ogrevanje. V visokozmogljivih hladilnih napravah se voda centralizirano ohladi na približno pet do šest stopinj Celzija. Ohlajena voda nato prek ločenega omrežja po izoliranem cevovodu potuje do skupnega hladilnega sistema stavbe ali neposredno do odjemalcev. Tam voda nase veže toploto in tako niža temperaturo v prostoru. Segreta voda nato teče nazaj v center, kjer jo ponovno ohladijo. Velika prednost takšnega hlajenja v primerjavi z običajnimi klimatskimi napravami je, da pri procesu ne nastaja odpadna toplota, ki le še dodatno segreva ozračje in tako stopnjuje potrebo po hlajenju prostorov.

Več fotografij in video izgradnje centra za daljinsko hlajenje na Mariannengasse
 
Kontakt
Irena Smodiš
Predstavnica za medije
T +386 1 320 77 75
M +386 40 397 401
smodis@viennaoffices.si