Dunajski Prater za 260. obletnico prejel priznanje Unesca
22.10.2026
Dunajski Prater je ob svoji 260-letnici prejel pomembno priznanje. Kultura dunajskega Pratra je bila uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca, s čimer je bila prepoznana njena kulturna vrednost in pomen za identiteto avstrijske prestolnice.
Dunajski Prater že 260 let povezuje tradicijo, zabavo in dunajski način življenja ter je eden najbolj obiskanih in prepoznavnih javnih prostorov mesta. Kot kraj srečevanja privablja tako Dunajčane kot obiskovalce z vsega sveta. Prav ob okrogli obletnici pa ga je Unesco uvrstil na svoj seznam nesnovne kulturne dediščine.
Priznanje sovpada z jubilejnim letom enega najbolj prepoznavnih dunajskih simbolov. Michael Ludwig, župan Mesta Dunaj, je ob tem poudaril: »Dunajski Prater je nepogrešljiv simbol našega mesta. Unescovo priznanje me še posebej veseli, saj izpostavlja njegov kulturni pomen in v letu 260. obletnice jasno poudarja njegov pomen za Dunaj.«
Vpis se ne nanaša zgolj na znamenita zabaviščne atrakcije, temveč predvsem na tako imenovano »kulturo dunajskega Pratra« oziroma znanja, tradicije in običaje, ki jih že generacije ohranjajo družinska podjetja, gostinci in izvajalci dejavnosti v Pratru. Posebej je bilo prepoznano medgeneracijsko prenašanje znanja, ki že več kot dve stoletji oblikuje edinstveno vzdušje tega parka.
Vpis je tesno povezan tudi z zgodovino Pratra in ljudmi, ki ga soustvarjajo. Potem ko je cesar Jožef II. leta 1766 nekdanje cesarsko lovišče odprl javnosti, so se ob glavni aleji začeli naseljevati gostinci, kavarnarji in zabavljači. Mnoge družine svoje dejavnosti v Pratru opravljajo že več generacij, znanje o upravljanju atrakcij, gostinstvu in zabavi pa se pogosto prenaša znotraj družin. Prav ta neprekinjen prenos tradicije in izkušenj, ki je Pratru omogočil preživetje številnih družbenih sprememb, vojn in povojne obnove, danes velja za eno njegovih največjih posebnosti.
Z uvrstitvijo kulture dunajskega Pratra na seznam nesnovne kulturne dediščine se Prater pridružuje drugim prepoznavnim dunajskim tradicijam, ki jih je Unesco že prepoznal kot pomemben del kulturne dediščine, med njimi dunajski kavarniški kulturi in kulturi dunajskih stojnic s klobasami.
