Dunaj krepi ukrepe za doseganje podnebne nevtralnosti tudi na vodi – od leta 2026 bodo rečne križarke med postankom na Dunaju namesto dizelskih generatorjev uporabljale stoodstotno zeleno elektriko s kopnega. S tem bo mesto močno zmanjšalo emisije in hrup ob Donavi ter izboljšalo kakovost bivanja za prebivalce in obiskovalce.
Avstrijska prestolnica je priljubljena turistična destinacija in zaradi Donave tudi pomembno vozlišče evropskega rečnega prometa. Vendar pa tudi ladijski promet prispeva k emisijam ogljikovega dioksida na območju mesta, saj križarke, ki so zasidrane v pristanišču, za proizvodnjo elektrike uporabljajo dizelske generatorje. Dunajsko energetsko podjetje Wien Energie je našlo bolj trajnostno alternativo in marca letos začelo z gradnjo infrastrukture za priklop rečnih križark na kopensko oskrbo z elektriko.
Od pomladi 2026 bo prek kopenskih priključnih postaj do vseh dvanajstih pomolov na Dunaju tekla stoodstotna zelena energija. Tako bo do 50 ladij lahko hkrati uporabljalo izključno elektriko iz obnovljivih virov namesto dizelskih generatorjev. »Zahvaljujoč tej infrastrukturi bodo ladje ob pristanku na Dunaju uporabljale čisto, okolju prijazno elektriko. To pomeni manj hrupa in manj izpušnih plinov ob donavskih bregovih,« je poudarila mestna ministrica za inovacije, urbanizem in mobilnost Ulli Sima.
Ladje namreč potrebujejo elektriko tako med plovbo kot tudi med postankom v pristanišču, da zagotavljajo delovanje svojih sistemov in klimatskih naprav. Zato bo Wien Energie postavil šest transformatorskih postaj, ki bodo poskusno začele obratovati že jeseni 2025. Križarke na avstrijskem delu Donave v mestih Linz, Melk in Krems že zdaj uporabljajo inovativno infrastrukturo v mestih.
Z vgradnjo priključkov v dunajskem Centru za ladijski promet in pristanišču Freudenau bo dokončana kopenska energetska mreža na glavnih pristaniščih v avstrijskih deželah ob Donavi. Zaradi velikega števila ladij – do 2500 letno s skupno približno 390.000 potniki – in dolgotrajnih postankov so energetske potrebe prav na Dunaju največje ob celotnem avstrijskem toku Donave. Naložbo omogoča sofinanciranje iz evropskega programa Connecting Europe Facility – Transport, namenjenega krepitvi trajnostne prometne infrastrukture.